Pozor, napačna smer!
Na Avstrijsko stran 5*, nezvožen pršič. Vrhunsko smuko je občasno motila rahla difuza. Na našo stran na odprtih pobočjih skorja, v gozdu še pršič. Danes praktično nobenega obiska na gori.
Nalaganje ...
Kategorija
14.152 novic
Na Avstrijsko stran 5*, nezvožen pršič. Vrhunsko smuko je občasno motila rahla difuza. Na našo stran na odprtih pobočjih skorja, v gozdu še pršič. Danes praktično nobenega obiska na gori.
Začeli smo pri kmetiji Zakamnik v Plavškem Rovtu, do koder je splužena cesta. Le ta je sicer posuta, a je vseeno mestoma ledena. Nato smo sledili špuri do Hruške planine. Tu pa smo nadaljevali po “levi varianti” do Hruškega vrha. Z vrha smo odsmučali na Avstrijsko stran do koče Rosenkoge
V soboto smo šli na Boese Nase. Parkirišče ob 9.30 h popolnoma zasedeno, avto smo pustili dva ovinka nižje. Vreme sončno, manj mrzlo kot v petek na Peci,brez vetra. Vršni del močno presmučan, v srednjem delu se najdlo nezvoženega ojuženega pršiča, zadnjih 100 m odprtega dela je že bila rahla skorja
V petek smo bili na Bistriški špici od gostišča Riepl. Špura potegnjena, nad 1400 m sončno in mrzlo. Sneg suh, pršič, le na vrhu spihan. Smučali smo na južno stran skozi žleb, smuka odlična, v spodnji tretjini žleba ni dovolj snega in je bilo nekaj kontakta z panji. Kategorija: Razmere
Pri kmetiji Podnar na koncu doline Bodental (Poden) na severni strani Karavank, parkiram kot prvi. Dolina je zelo bogato zasnežena, strehe hiš imajo skoraj meter snega, smreke so ga polne in, ko se na koncu utrjenih tekaških prog vidi spodnji del Žlebu med Palcem in Zelenjakom je volje dovolj kljub
Danes brez “avtobusne” družbe sama na Zelenico. Že pod Hajnževim sedlom vse zaparkirano, na Ljubelju pa pravi BTC. Hitro na vrh, smučam direktno na jug, kjer izgleda rahlo manj zvoženo. Se je našlo še nekaj pršičastih zavojev ob robu gozda, sicer pa kar OK do koče, zvoženo, a mehko. Po plazu pa supe
Od glavne ceste preko Javorniške planine vse do Blejske koče super potegnjena špura. Nad Lipanco občasno malo zbit in leden sneg, še vedno se je vse dalo brez srenjačov, naprej do vrha zopet odlično. Smuka top, na vrhu še svež pršič.. z malo trme in iznajdljivosti lahko praktično do Javorniške plani
V ponedeljek sem se vozil iz Švice in se čudil pomladnim razmeram v Alpah. Ko pa sem peljal mimo Flachau-a, sem kar poskočil – bilo je namreč nenavadno zimsko, a le dokler nisem spet pripeljal na južno stran tunela. In ker je v sredo in četrtek snežilo, smo se odpravili na ono stran za dva 
Zjutraj je bilo na Pokljuki mrzlih – 13 (povsem razumljivo, da so jo nekateri raje ucvrli v toplice), mi pa smo jo kaj radi ubrali v breg po smučišču, ki ne dela, soncu naproti. Da me ne bi preveč zeblo, je dodatno poskrbel izgubljeni obroček smučarske palice. Viševnik je bil pričakovano deležen pre
Ko na sončno soboto za "blokom" ujameš dobrih 1300 višincev odlične smučarije.
Ker po novem plužijo cesto do Križovcev, nimam pa terenskega vozila, sem se odločil, da dostopimo do tja kar na smučeh prek Španovega vrha. Sam vzpon po smučišču je lep in razgleden. Za tem je sledil kratek spust in prečenje planine z lovsko kočo. Od koče dalje sem sledil slemenu čez Črni vrh. Nekaj
Začeli smo v Slaparski vasi, optimistično zavili iz sankaške proge po kolovozu na sever. A snega je zmanjkalo in smo morali 200m smuči nositi. No potem je šlo naprej po snegu, mimo Rekarja in po cesti, na Gaberčevem rovtu pa po robu in strmem kolovozu proti Javorniškem prevalu ter po grebenu na vrh.
Kdor dolgo spi,dolgo smuča. Prvo si je potreba pogledati malo smučanja - prvi tek Lisičke , potem pa na Zelenico. Od Tržiča navzgor je bilo po 10 h vse poparkirano, pa še za parkomat moraš imeti drobiž, drugače je štraf. V planu je bila centralna grapa, ampak sem zavil za dvema v grapo, na SZ g
Cesta splužena do Križevca. Navzgor je šlo kot bi mignil. Ob lepi pozno popoldanski svetlobi sem prišel do Svečice, kjer sem pa naletel na 3 ljudi ki so z motornimi sanmi razrili od vrha Struške do koče in nato še pot navzdol.Škoda, po drugi strani sem pa imel 'avtocesto' do vrha.Sneg do koče trd, v
Zjutraj, nekaj sto metrov pred kočo v Tamarju ugasnem čelko, začelo se je daniti in temperature so bile boleče v roke in glavo. V zatišju na koči je kazalo -16 st. C., dovolj hladno da korak ni bil počasen!Nad zadnjimi macesni uzrem edinega predhodnika, pri balvanu pod ozebnikom ga dohitim in skupaj
Večina v zbranem oktetu je nagnila tehtnico za »sončno« turo.Gneče na Vršiču kljub ne prav rani uri še ni bilo.
Zjutraj je bil kar naval avtomobilov proti Zakamnikarju. previdno sem parkiral spodaj, ko je bilo konec posutega. Odločitev je bila pravilna, ker se jih je zardi poledenele ceste kar nekaj ukopalo in so moral voziti rikverc do podna. Dokaj hitro smo potapkali do Hruškega. Avstrijski del je bil zar
Spet nas je za “en avtobus”, vmes celo koga izgubimo, pa nehote spet najdemo, pa tudi sicer Klek danes ni sameval. Zjutraj je bil drugačen plan - Pod Kriško, potem nas le premami sonce. Z vrha najprej odsmučamo po grebenu do sedla, pa po še deviški pršičasti flanki navzol, malo prečke v desno do koč
Gor čez Razor in preko Vratc, po lepo narejeni špuri. Dol z vrha do Vratc. Nekje nekaj malega razpihano, ostalo fantastičen pršič. Na Vratcih pse nazaj in gas na Kosmatega - potegnemo špuro. Smučanje podobno kot iz Gladkega - nekje spihano in zglajeno, drugje bomba pršič. Nižje v gozdu le uživancij